Gregor Lužar (objavljeno 2016)

Tokrat vam predstavljamo Gregorja Lužarja, našega največjega čebelarja. Gregor je sicer res med največjimi člani po svoji višini, bolj pomembno pa je, da je največji po številu panjev in edini poklicni čebelar v društvu. Grega je tudi član upravnega odbora društva.
Gregor, kdaj in kako si začel čebelariti?

Doma ni bilo čebelarske tradicije. Prvo družino sem dobil že v 2. razredu osnovne šole, vendar se ni obdržala. Kot pravi začetek čebelarjenja štejem leto 1992, ko sem pri petnajstih letih dobil prva dva panja. Mentorja nisem imel, prvih pet let sem se učil iz knjig. Šele ko sem začel s prevozništvom leta 1997, sta mi s svojimi izkušnjami veliko pomagala čebelarja Matej Blejec in Jože Klančar. Tistega leta sem imel že prvi kontejner z 42 panji. Leta 1998 sem postal poklicni čebelar. Velika prelomnica je bila pred dvema letoma, ko smo zgradili sodobno skladišče, polnilnico in hladilnico.

Omeniti morava tudi tvojo čarobno trgovinico pred domačo hišo v obliki tradicionalnega slovenskega čebelnjaka , lepo celostno podobo in izvrstno spletno stran. Očitno imaš tudi nekaj trgovske žilice?

No, najlepše je, da kupci pridejo k meni domov in seveda je potrebno čebelje pridelke prodajati v lepem okolju in lepi embalaži, vendar to ni dovolj. Med prodajam tudi na veliko, nekaj ga izvozim, predvsem pa prodajam v tujino čebelje družine.

Sedaj imaš približno 500 družin. Kako zmoreš to delo in ali ti kdo pomaga?

S čebelami delam sam. Oče se vključuje, ko prevažamo. Pri točenju delava v paru in to je dovolj. Opravi pa tudi vse drugo delo v zvezi z opremo. Po potrebi priskoči na pomoč kateri od prijateljev čebelarjev.

Pred hišo imaš velikega lesenega medveda. Ali pa si ga videl tudi v živo?

Videl sem ga že večkrat. V Iški mi je razdrl panj na tehtnici. Manjša, vendar tudi nadležna žival pa je žolna, ki mi kljuva panje iz stiropora.

Kaj meniš o delu našega društva in naši krovni organizaciji?

No, jaz sem v čebelarskem društvu prvenstveno zaradi čebel, društvene dejavnosti, ki niso čisto direktno povezane s čebelami, me ne zanimajo najbolj. Zelo sem zadovoljen z društvom, ki dobro dela, manj pa sem zadovoljen z delom Čebelarske zveze Slovenije. Zdi se, da so izgubili kompas in se preveč ukvarjajo sami s seboj in z obrobnimi zadevami, pozabljajo pa na svojo osnovno funkcijo biti v pomoč čebelarjem.

Verjetno s tem misliš na izobraževanje?

Tudi. Ko sem začel čebelariti, so predavali izkušeni praktiki, sedaj pa lahko poslušamo svetovalce, ki predavajo bolj iz knjig kot iz prakse. Jaz bom poslušal tistega, ki predava to, kar dela. Najboljše so debate, kjer lahko izmenjamo izkušnje. Žal opažam, da se mladi člani društva ne udeležujejo debat, kjer bi izvedeli dragocene izkušnje svojih kolegov. Rad bi opozoril, da je na internetu ogromno čebelarskih informacij z vsega sveta, vendar tudi veliko neumnosti. Neizkušeni čebelarji bi kopirali vse, kar preberejo, vendar to morda ne deluje v našem okolju. Zato potrebujejo domače znanje in izkušnje.

Gregor, hvala za vse povedano, tisti, ki ga zanima še več o tvojem čebelarstvu in številnih priznanjih o kakovosti medu si lahko prebere na tvoji spletni strani

www.cebelarstvoluzar.si

Navigacija

PRIJAVITE SE NA E-NOVICE!

Še niste člani? Prijavite se na e-novice in ostanite v stiku z čebelarskim svetom!