Doma ni bilo čebelarske tradicije. Prvo družino sem dobil že v 2. razredu osnovne šole, vendar se ni obdržala. Kot pravi začetek čebelarjenja štejem leto 1992, ko sem pri petnajstih letih dobil prva dva panja. Mentorja nisem imel, prvih pet let sem se učil iz knjig. Šele ko sem začel s prevozništvom leta 1997, sta mi s svojimi izkušnjami veliko pomagala čebelarja Matej Blejec in Jože Klančar. Tistega leta sem imel že prvi kontejner z 42 panji. Leta 1998 sem postal poklicni čebelar. Velika prelomnica je bila pred dvema letoma, ko smo zgradili sodobno skladišče, polnilnico in hladilnico.
No, najlepše je, da kupci pridejo k meni domov in seveda je potrebno čebelje pridelke prodajati v lepem okolju in lepi embalaži, vendar to ni dovolj. Med prodajam tudi na veliko, nekaj ga izvozim, predvsem pa prodajam v tujino čebelje družine.
S čebelami delam sam. Oče se vključuje, ko prevažamo. Pri točenju delava v paru in to je dovolj. Opravi pa tudi vse drugo delo v zvezi z opremo. Po potrebi priskoči na pomoč kateri od prijateljev čebelarjev.
Videl sem ga že večkrat. V Iški mi je razdrl panj na tehtnici. Manjša, vendar tudi nadležna žival pa je žolna, ki mi kljuva panje iz stiropora.
No, jaz sem v čebelarskem društvu prvenstveno zaradi čebel, društvene dejavnosti, ki niso čisto direktno povezane s čebelami, me ne zanimajo najbolj. Zelo sem zadovoljen z društvom, ki dobro dela, manj pa sem zadovoljen z delom Čebelarske zveze Slovenije. Zdi se, da so izgubili kompas in se preveč ukvarjajo sami s seboj in z obrobnimi zadevami, pozabljajo pa na svojo osnovno funkcijo biti v pomoč čebelarjem.
Tudi. Ko sem začel čebelariti, so predavali izkušeni praktiki, sedaj pa lahko poslušamo svetovalce, ki predavajo bolj iz knjig kot iz prakse. Jaz bom poslušal tistega, ki predava to, kar dela. Najboljše so debate, kjer lahko izmenjamo izkušnje. Žal opažam, da se mladi člani društva ne udeležujejo debat, kjer bi izvedeli dragocene izkušnje svojih kolegov. Rad bi opozoril, da je na internetu ogromno čebelarskih informacij z vsega sveta, vendar tudi veliko neumnosti. Neizkušeni čebelarji bi kopirali vse, kar preberejo, vendar to morda ne deluje v našem okolju. Zato potrebujejo domače znanje in izkušnje.
Gregor, hvala za vse povedano, tisti, ki ga zanima še več o tvojem čebelarstvu in številnih priznanjih o kakovosti medu si lahko prebere na tvoji spletni strani
Še niste člani? Prijavite se na e-novice in ostanite v stiku z čebelarskim svetom!