Zgodovina

Čebelarjenje na slovenskem in s tem tudi na našem območju sega nekaj stoletij nazaj. O tej dejavnosti piše že Janez Vajkard Valvazor v slovitem delu Slava vojvodine Kranjske pred davnimi 300 leti.

Prvi poizkusi organiziranega čebelarjenja v Domžalah in okolici segajo že v leto 1801, a je takratno organiziranost čebelarjev žal oblast onemogočila. O čebelarjenju na našem področju govorijo tudi pisni viri iz leta 1873, ko beležimo čebelarjenje v Ihanu, Dobu, Žičah in Št. Pavlu. Na našem področju so v okviru osrednjega Čebelarskega društva za Slovenijo ustanovili v Lukovici prvo čebelarsko podružnico s sedežem v Krtini 9. marca 1919. Vanjo se je že prvo leto včlanilo 88 čebelarjev iz Domžal, Krtine, Doba, Moravč, Lukovice, Ihana, Radomelj in drugih krajev. Za prvega predsednika so izvolili Janka Rahneta, notarja na Brdu, za namestnika Martina Urbanijo iz vasi Rova pri Radomljah, tajniške posle in blagajno  je prevzel učitelj Ivan Šmajdek iz Krtine, njegov namestnik je bil Matija Pirnat, odbornika pa Ivan Soklič iz Zaloga in Franc Kepic iz Ihana. Skupaj so imeli čebelarji člani takrat 388 panjev.

Podružnica Domžale je bila ustanovljena v letu 1924, katere predsednik je bil Franc Končan, tajnik Janko Janežič, ???, odborniki pa Jože Koželj, Franc Burgar in Lovro Varšek.  Podružnica v Radomljah, kot predhodnica čebelarske družine Homec, je bila ustanovljena 2. marca 1940, za predsednika je bil izvoljen R. Božič, za tajnika in blagajnika J. Ulčar, za odbornike,  preglednike in namestnike pa F. Golmajer, F. Kralj, J. Rems, J. Škerjanc, A. Andrejka, F. Urbanija, J.  Rojc in I. Mrčun.

V letu 1956 je bila reorganizacija čebelarskih podružnic. Naša podružnica se je preimenovala v čebelarsko društvo Kamnik – Domžale, s sedežem v Kamniku. V to društvo so bile vključene naslednje čebelarske družine: Domžale, Kamnik, Homec, Vodice, Komenda, Krtina, Moravče in Lukovica. Vsa leta so si vodstva podružnic in nato društva prizadevala za napredek čebelarstva na svojem območju.  V letu 1983 sta samostojni društvi postali Kamnik in Komenda, v Moravčah pa so se za samostojno pot odločili že leta 1973.

Čebelarsko društvo je v letu 1984 praznovalo 65. obletnico organiziranega čebelarstva v občini. Ob tej priliki se je razvil tudi prapor, od tedaj naprej samostojnega Čebelarskega društva Domžale, ki je štelo 155 članov in so čebelarili z 2400 gospodarskimi panji. Poglavitna skrb društva so bila že takrat organizacija izobraževanj, zdravstveno varstvo čebel, organiziran nakup sladkorja, izobraževanje mladih čebelarjev ter povezovanje z drugimi čebelarskimi organizacijami.

Po ustanovitvah novih občin so se leta 1995 za samostojno pot odločili člani iz Mengša in ustanovili  Čebelarsko društvo Mengeš, prav tako pa leto kasneje 1996 še člani iz Lukovice, ki so ustanovili  Čebelarsko društvo Lukovica. Leta 2012 so izstopili še člani družine Krtina in ustanovili Čebelarsko društvo Krtina – Dob.

Člani Čebelarskega društva Domžale so bili v letih 2000 do 2002 zelo aktivni pri gradnji Čebelarskega centra Slovenije na Brdu pri Lukovici, v sklopu katerega so zgradili tudi čebelnjak.  Občina Domžale je bila v letih okoli 1970 zelo dejavna pri začetkih gradnje takratnega Čebelarskega izobraževalnega centra Slovenije, prav tako pa je finančno prispevala pri postavitvi našega društvenega čebelnjaka na Brdu pri Lukovici v letih 2000 – 2002.

Čebelarsko društvo Domžale vsa leta dejavno deluje v okviru Čebelarske zveze Slovenije v skrbi za osveščanje, da čebelarjenje ni prvenstveno pridobivanje medu in medenih proizvodov, temveč je zelo pomembna tudi vloga čebel pri opraševanju. Društvo skrbi za promocijo čebelarstva, si prizadeva ohranjati zgodovino čebelarstva, skrbi za ohranjanje kranjske sivke kot avtohtone pasme in vseskozi skrbi tudi za pridelavo varnih čebeljih pridelkov, organizira predavanja, čebelarske debatne večere,  delavnice in strokovne ekskurzije. V novejšem času se uveljavlja tudi apiterapija kot veda, ki promovira zdravljenje tako s čebelami kot s čebeljimi pridelki.